cenílec -lca [ceniu̯ca] m (ȋ)
kdor opravlja cenitev: pooblaščeni, uradni cenilec; poklicni cenilec; sodni, sodno zapriseženi cenilec / cenilec lesa
Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:
Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 3. 2025.