cenílka -e [ceniu̯ka] ž (ȋ)
ženska, ki opravlja cenitev: pooblaščena, uradna cenilka; sodna, sodno zaprisežena cenilka; cenilka nepremičnin
Dostopnost
Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:
Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 3. 2025.
Dostopnost
Dostopnost