cepílec -lca [cepiu̯ca tudi cepilca] m (ȋ)
kdor cepi: norma za cepilce v kamnolomu / cepilci trt / cepilec mu je vbrizgal serum
Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:
Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 3. 2025.