cín1 -a m (ȋ ī)
kem. bela, lahko taljiva kovina; kositer: zaliti s cinom / vrči iz cina
Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:
Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 3. 2025.