copôtniti -em dov. (ó ȏ)
plosko, zamolklo udariti z nogo ob tla: žena je copotnila in jezno zavpila
Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:
Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 4. 3. 2025.