čásen -sna -o prid. (á) star.
1. tostranski, zemeljski: njegove časne zadeve se me ne tičejo
♦ rel. molili so za časno srečo, za časni in večni blagor
2. začasen, minljiv: nič ni večno, vse je časno
Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:
Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 3. 2025.