čédnostnik -a m (ẹ́)
nav. iron. kreposten človek: domnevni čednostnik
Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:
Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 3. 2025.