čenčáti -ám nedov. (á ȃ) ekspr.
1. vsebinsko prazno govoriti: uganjal je burke, čenčal in pel; po cele ure čenčajo; čenča kot stara baba
// govoriti, pripovedovati: saj ne ve, kaj čenča; same neumnosti čenča; ni ji mar, kaj čenčajo o njej
2. pripovedovati neresnične vesti: saj ni res, kaj čenčaš! čenčal je, da je našel cekine
Samostojni izpis sestavka
Deli geslo
Dostopnost