číkar -ja m (ȋ)
1. kdor žveči tobak: kadilci in čikarji; navdušen čikar; kašlja in pljuva kot čikar
// pog. kdor veliko kadi: to je hud čikar
2. šol. žarg. učenec z negativnimi ocenami: pred konferenco bodo vprašani še vsi čikarji
Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:
Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 3. 2025.