čistún -a m (ȗ) slabš.
kdor pretirano skrbi za moralno, idejno čistost: ideološki čistun; operni čistuni mu očitajo združevanje klasične pevske umetnosti s popularno glasbo
// kdor si pretirano prizadeva za čist jezik, zlasti z izločanjem tujih prvin; purist: kot učitelj slovenščine je bil velik čistun / jezikovni čistun
Samostojni izpis sestavka
Deli geslo
Dostopnost