čitálec -lca [čitalca in čitau̯ca; drugi pomen čitalca] m (ȃ)
1. bralec: pogovor pisatelja s čitalci / čitalec števcev uslužbenec, ki je zaposlen s čitanjem števcev
2. naprava za branje digitalno zapisanih podatkov: računalnik ima vgrajen čitalec pomnilniških kartic
// naprava za pretvorbo podatkov v digitalno obliko: čitalec prstnih odtisov / optični čitalec optični bralnik
// nekdaj del računalnika za branje informacij na preluknjanih karticah ali trakovih:
Samostojni izpis sestavka
Deli geslo
Dostopnost