črvíčiti -im nedov. (í ȋ) pog.
1. brezoseb. imeti sunkovite bolečine, navadno v trebuhu: že spet ga črviči; otroke rado črviči po trebuhu
2. ekspr. vznemirjati, mučiti: vemo, kaj vas črviči; razpravljali so o vprašanjih, ki črvičijo današnjega človeka
Samostojni izpis sestavka
Deli geslo
Dostopnost