čujèč -éča -e prid. (ȅ ẹ́)
1. ki ne spi: čuječi potniki
2. pazljiv, skrben: biti moramo pripravljeni in čuječi; prim. čuti2
Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:
Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 3. 2025.