čújen -jna -o prid. (ū)
star. čuječ: čujni psi so odpodili volka
// v zvezi s sluh, uho oster, tanek: njegov čujni sluh je razločeval najneznatnejše šume
Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:
Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 3. 2025.