čvekáti -ám nedov. (á ȃ)
1. slabš. vsebinsko prazno, nespametno govoriti: nehaj že čvekati; ni znal drugega kakor čvekati
// govoriti, pripovedovati: kaj čvekaš neumnosti; vedno je čvekal, da bo vse skupaj pustil in odšel; drzne si čvekati o privatnih stvareh / samo čveka, pa nič ne naredi
2. dajati cmokanju podobne glasove; cmokati: pod nogami ji je čvekalo blato