dícián -a m (ȋ-ȃ)
kem. brezbarven, zelo strupen plin, spojina ogljika in dušika: vonj po dicianu
Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:
Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 3. 2025.