dobrína -e ž (í)
1. nav. mn. kar je namenjeno za zadovoljitev človekovih potreb: pridobivati, proizvajati dobrine; gospodarske, potrošne dobrine; težiti po vedno novih materialnih dobrinah; duhovne dobrine; ustvarjati kulturne dobrine; izmenjava raznih dobrin
2. korist2: cepljenje proti boleznim je velika dobrina naših otrok; to je dobrina za vse ljudi
3. knjiž. dobra, pozitivna lastnost: etične dobrine; planinstvo vzbuja v ljudeh moralne dobrine
Samostojni izpis sestavka
Deli geslo
Dostopnost