dolžník -a [dou̯žnik] m (í)
kdor ima dolg, navadno denarni: terjati dolžnike; upniki in dolžniki; knjiga dolžnikov / za to dobroto ostanem tvoj dolžnik; čutil se je dolžnika pred dekletom
♦ pravn. glavni dolžnik za katerega se druga oseba zaveže, da bo izpolnila njegovo obveznost, če je ne bo sam; hipotekarni dolžnik čigar nepremičnina je upniku zastavljena za njegovo terjatev
Samostojni izpis sestavka
Deli geslo
Dostopnost