dúlec -lca m (ȗ)
cevasti končni del kake priprave, posode: pograbil je steklenico in porinil dulec med ustnice; dulec pipe je imel v ustih tudi med govorjenjem; držati steklenico za dulec / dulec pri balončku
// kljunast podaljšek posode za zlivanje tekočine: piti po dulcu; golida, skodelica z dulcem