imétje -a s (ẹ̑)
1. premoženje: vse imetje je zapustil sinu; skromno, veliko imetje / osebno imetje / evfem. prilastil si je tuje imetje
♦ pravn. imetje in lastnina
2. zastar. posestvo, zemljišče: kralj mu je podaril velika imetja / živel je na svojem podeželskem imetju
Samostojni izpis sestavka
Deli geslo
Dostopnost