izbókel -kla -o [izbokəu̯] prid. (ọ́)
ki ima navzgor, navzven ukrivljeno obliko: izbokla ploskev, stena; izboklo dno / izbokle oči izbuljene
♦ geom. izbokli kot izbočeni kot; prim. izbočiti
Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:
Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.