nav. ekspr. povzročiti občutek potrebe po jedi: hitra hoja ga je izlačnila
- izláčniti se in zláčniti se
postati lačen: na sprehodu so se zelo izlačnili
- izláčnjen in zláčnjen -a -o:
izlačnjen otrok
Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:
Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2025.