izméček -čka m (ẹ̑)
1. kar se izvrže iz česa: vulkanski izmečki
2. med. kar se izvrže iz pljuč: preiskati izmeček tuberkuloznega bolnika; okužiti se z izmečki; gnojen, krvav izmeček
3. ed. slabi, nekvalitetni izdelki: izmeček so zmanjšali na minimum; v tovarni so imeli precej izmečka
4. slabš. človek, ki ga kaka skupnost izloči: izmečki človeške družbe; postati izmeček partije
// nemoralen, pokvarjen človek: kaj se družiš s tem izmečkom
5. ed., slabš. najnižji, najrevnejši družbeni sloj: v teh barakah živi izmeček / izmeček družbe