izmojstríti -ím in zmojstríti -ím dov., izmójstril in zmójstril; izmojstrèn in zmojstrèn (ī í)
1. ekspr. domiselno, spretno narediti: izmojstriti voz
2. ekspr. izučiti, usposobiti: kovač ga je dobro izmojstril
3. knjiž. obvladati, biti kos: posrečilo se mu je izmojstriti nasprotja, težave