povzročiti, da kdo izgubi življenjske, duševne moči: kašelj bolnika izmuči; treningi so jo tako izmučili, da je omedlela; ekspr. izmučiti koga do smrti; na potovanju se je izmučil; duševno, telesno se izmučiti
- izmúčen tudi zmúčen -a -o:
izmučen človek; izmučen obraz; izmučen od vročine; na smrt izmučen