rel. izključiti iz Cerkve: cerkveno sodišče ga je izobčilo / izobčiti iz Cerkve
// ekspr. izključiti iz kake skupnosti sploh: družba ga je izobčila
- izóbčen -a -o:
biti zavržen in izobčen; izobčen iz družbe
Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:
Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 1. 2025.