Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Dovolim vse piškotke Dovolim le nujne piškotke

Samostojni izpis sestavka

izoblikováti -újem tudi zoblikováti -újem dov. (á ȗ)
1. dati čemu dokončno obliko: izoblikovati glavo kipa / izoblikovati načrt; metode dela so se že izoblikovale / izoblikovati lastno mnenje; njegov značaj se je že popolnoma izoblikoval; izoblikovati si svetovni nazor
2. dati čemu določeno obliko: ledenik je svojsko izoblikoval dolino; izoblikovati klobuk po modi
// dati čemu bistvene značilnosti: izoblikovati demokratične družbene odnose; v tem času se je država izoblikovala; izoblikovati se kot narod
// narediti, ustvariti: izoblikovati iz besed stavke / igralka je izoblikovala vrsto značajev
3. povzročiti nastanek, razvoj česa: premikanje v vodi je ribam izoblikovalo hrbtenico
4. z vzgojo povzročiti pozitiven razvoj osebnosti: šola izoblikuje mlade ljudi; življenje ga je izoblikovalo / izoblikovati osebnost; izoblikovati v človeku socialno zavest
    izoblikováti se tudi zoblikováti se z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom, v zvezi z v
    izraža, da osebek dobi vsebino, obliko, kot jo določa določilo: zgornja plast kože se je izoblikovala v luske / misel se je izoblikovala v trden sklep
    izoblikován tudi zoblikován -a -o:
    izoblikovan kip; izoblikovan značaj; izoblikovana država
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Deli geslo logo facebook logo x logo link