izvábljati -am tudi zvábljati -am nedov. (á)
1. z vabljenjem, prigovarjanjem spravljati koga od kod: izvabljali so ga iz dijaškega doma; pren. sonce je izvabljalo prve brste
2. ekspr. s spretnim, zvijačnim prigovarjanjem prihajati do česa: od njega izvablja denar / izvabljati komu priznanje, skrivnosti; pren. izvabljati klavirju glasove
3. knjiž., ekspr., z dajalnikom vzbujati čustven odziv: njegovo govorjenje jim je izvabljalo smeh; prim. zvabljati
Samostojni izpis sestavka
Deli geslo
Dostopnost