izvír -a m (ȋ)
1. kraj, kjer voda prihaja, priteka iz zemlje na površje: pod skalo je izvir; iti k izviru po vodo; počivališče pri izviru / kraški, podmorski izvir / izvir Save; reka ima izvir v Julijskih Alpah izvira; pren. njegova jeza ima izvir v ljubosumju
// voda, ki prihaja, priteka iz zemlje na površje: zajeti izvir; bister, močen, mrzel izvir; izvir zdravilne vode; pren., knjiž. to so izviri, iz katerih se je napajala povojna slovenska drama
2. kar omogoča, pogojuje nastanek, nastajanje česa; vir1: preprosto darilo je lahko izvir velikega veselja / ugotoviti izvir svetlobe
Samostojni izpis sestavka
Deli geslo
Dostopnost