izvŕg tudi zvŕg -a m (ȓ)
1. vet. prekinitev brejosti: izvrg pri kravi
2. izmeček, izvržek: izvrg človeštva
Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:
Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 11. 2024.