izvŕg tudi zvŕg -a m (ȓ)
1. vet. prekinitev brejosti: izvrg pri kravi
2. izmeček, izvržek: izvrg človeštva
Samostojni izpis sestavka
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:
Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.