izvŕžek -žka m (ȓ)
1. ed. slabi, nekvalitetni izdelki; izmeček: pri novem načinu proizvodnje je manj izvržka / izvržek lesa
● med izvržki so bili stari čevlji, razbita posoda odpadki
2. slabš. človek, ki ga kaka skupnost izloči: izvržek človeštva; izvržek iz družbe
// nemoralen, pokvarjen človek: taki izvržki so pripravljeni ovajati
Samostojni izpis sestavka
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Deli geslo
Dostopnost