Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Tiskanje
klopotáti -ám in -óčem nedov. (á ȃ, ọ́)
1. nav. ekspr. slišno, odsekano udarjati ob tla: cokle so klopotale po kamnitem tlaku / po kamenju klopotajo konjska kopita peketajo
// dajati odsekane, navadno enakomerne glasove: štorklje so klopotale na strehi / čaplje so klopotale s kljuni; pren., ekspr. v sobi so klopotali pisalni stroji
 
star. zobje so jim klopotali od mraza šklepetali
// klopotaje premikati se: po hodniku so že zgodaj klopotali bolniki / konj je počasi klopotal naprej
2. slabš. govoriti, pripovedovati: ne ve, kaj klopota / klopota neumnosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 5. 2025.