kônčno člen. (ó)
1. izraža, da kaj je, se zgodi po vseh dejanjih iste celote: prvi si ti, potem pride on in končno še jaz; grozil je, da bo vsako uro ubil enega, končno pa še sebe
// izraža logični, pričakovani izid dejanja, dogajanja; nazadnje: po dolgem omahovanju se je končno odločil / končno smo le dočakali rešitev / prišli so. Končno!
2. izraža samoumevnost trditve: fant je končno zadosti star, da se odloči
Samostojni izpis sestavka
Deli geslo
Dostopnost