nàjprej tudi nájprej in nàjprêj tudi nájprêj prisl. (ȁ; ȃ; ȁ-ȇ; ȃ-ȇ)
1. izraža, da je povedano v zapovrstnosti dogajanja na začetku: najprej premisli, potem začni delati; najprej se upira, nazadnje se vda / najprej moram blago videti, potem bom lahko izbiral
2. izraža, da se dejanje zgodi v zelo kratkem času: naroči jed, ki bo najprej pripravljena / v členkovni rabi še najprej ga pomiriš s prijaznostjo
Samostojni izpis sestavka
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Deli geslo
Dostopnost