naklónjenost -i ž (ọ́)
1. pozitiven odnos do koga: čutiti, izkazovati, uživati naklonjenost; pridobiti si naklonjenost občinstva, visoke osebnosti; obsipa ga z dokazi naklonjenosti / na novo gibanje gleda z vso naklonjenostjo novemu gibanju je naklonjen
2. zastar. nagnjenje: za noben poklic ne čuti posebne naklonjenosti / dedne bolezenske naklonjenosti