1. napisati naslov prejemnika pošiljke: nasloviti pismo; čitljivo, točno nasloviti / pošiljko je naslovil na očeta
2. publ., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga nakazuje samostalnik, in njegovo usmerjenost: nasloviti besede, zahvalo slavljencu; nasloviti govor, prošnjo, zahtevo na ljudstvo; nanje je naslovil kritiko, da so neodločni / članom društva je odbor naslovil posebno okrožnico je poslal
3. knjiž. dati naslov: avtor pesmi ni naslovil / film so naslovili Lucija
♦ rač. nasloviti celico nekdaj s številom, simbolom označiti mesto pomnilne celice v pomnilniku računalnika
4. knjiž. v nagovoru, ogovoru uporabljati naslov: naslovil ga je (z) gospod, z gospodom
- naslovljèn -êna -o in naslôvljen -a -o:
pravilno naslovljena pošiljka; prošnja, naslovljena na udeležence tekmovanja
Dostopnost