natího in na tího prisl., piše se narazen (ȋ)
1. izraža, da se dejanje dogaja malo slišno ali neslišno: na tiho odpreti; po prstih in na tiho stopati; na tiho vprašati, zaječati
2. ekspr. izraža, da se dejanje dogaja okolici prikrito, neopazno: na tiho likvidirati podjetje; na tiho pokopati
// izraža, da je osebno mnenje ali razpoloženje drugim prikrito: na tiho si je mislil svoje, naglas pa tega ni povedal