natvésti -tvézem in natvêsti -tvêzem dov., natvézel; natvézen (ẹ́; é)
1. slabš. reči, povedati veliko neresničnega, izmišljenega: kdo ve, kaj vse so jim natvezli; o njej je natvezel toliko slabega / natvesti komu bajke, laži
2. zastar. navezati, privezati: natvesti čoln; iz previdnosti so se planinci natvezli
Samostojni izpis sestavka
Deli geslo
Dostopnost