navédba -e ž (ẹ̑)
glagolnik od navesti: zahtevati navedbo kraja, vsebine
// kar se ustno ali pisno posreduje drugim: potrditi navedbo, navedbe; navedbe so resnične, točne / po njegovih navedbah je bilo drugače
♦ pravn. navedbe obtožnice, prič
Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:
Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.