obílnost -i [tudi obiu̯nost] ž (ȋ)
1. ekspr. lastnost, značilnost obilnega: ženska je bila gibčna kljub precejšnji obilnosti / knjiž. v spisu moti vezniška obilnost pogostnost
2. zastar. velika količina, množina: morje je znano po obilnosti rib / dal je duška obilnosti svojega veselja
3. zastar. obilje, izobilje: obilnosti ni bilo nikdar pri hiši / živeti v obilnosti
Samostojni izpis sestavka
Deli geslo
Dostopnost