odvèčen -čna -o prid. (ȅ)
nav. ekspr. ki presega potrebno mero: odvečna toplota
// ki ni potreben, nujen: slekli so odvečna oblačila / odločil se je brez odvečnega razmišljanja
● ekspr. znebiti se odvečnih kilogramov (primerno) shujšati; knjiž. odvečni človek v ruskem okolju, nekdaj človek, ki ne najde svojim sposobnostim primernega položaja v družbi
Samostojni izpis sestavka
Deli geslo
Dostopnost