1. ki se ne vede, ne ravna popolnoma v skladu z družabnimi pravili: okoren podeželski fant; v ženski družbi je precej okoren; stal je pred njo, okoren kakor poleno / okorna zahvala; besede so se mu zdele smešne in okorne
// neroden2, nepripraven: okoren plesalec; novi delavec je še okoren / z okorno roko je prijel za pero
2. ki zaradi velikosti, nesorazmernih oblik ne ustreza
a) dobro namenu: okorni čevlji; okoren voz; okorno pero
b) estetskemu videzu: velik, okoren človek / okorna hoja / podpisati se z okornimi črkami
// slovnično, stilno neizoblikovan: okoren, včasih nerazumljiv jezik; okorni verzi / okorno izražanje
3. ki se s težavo giblje, premika: star človek je okoren / okorni prsti; okorne noge
- okórno prisl.:
okorno hoditi; okorno se obnašati; okorno se prikloniti
Dostopnost