okòv -ôva m (ȍ ō)
1. mn., nekdaj priprava iz obročev za vklepanje: imeti okove na nogah / ležal je v okovih na kamnitih tleh / železni okovi
// ekspr., navadno s prilastkom kar utesnjuje, omejuje prostost, osebno svobodo: ko so okovi odpadli, smo spet zaživeli / stoletja smo bili vklenjeni v okove / rešiti se starih idealističnih okovov; zakonski okovi / z oslabljenim pomenom: okovi suženjstva; boj za osvoboditev iz okovov represije
● ekspr. streti, zlomiti okove osvoboditi se
2. kovinski deli, ki varujejo ali so za okras; okovje: okov iz medi; kovček z novim okovom
♦ elektr. priprava, v katero se pritrdi vznožek žarnice; bajonetni okov
Dostopnost
Dostopnost