okôvje -a s (ȏ)
1. kovinski deli, ki
a) varujejo ali so za okras: kovček ima novo okovje; štedilnik z zarjavelim okovjem; čevlji z okovjem na robovih
b) omogočajo določeno funkcijo: okovje oken; okovje za vrata / okovje kopalnice / pohištveno, stavbno okovje
♦ šport. smučarsko okovje na smuči pritrjeni kovinski deli stremen
2. več okovov, okovi: jetnik z okovjem na nogah / ekspr. dati narod v okovje
Samostojni izpis sestavka
Deli geslo
Dostopnost