omahljívec -vca m (ȋ)
kdor (rad) omahuje: omahljivce je obsojal; bil je dvomljivec in omahljivec
Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:
Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 3. 2025.