omejênec -nca m (é)
nav. ekspr. omejen, neumen človek: le omejenci bi verjeli takemu dokazu; ne bodite taki omejenci / duševni omejenec
Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:
Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 2. 2025.