omejênost -i ž (é)
1. lastnost, značilnost omejenega:
a) časovna omejenost pojava; pokrajinska omejenost upora / omejenost pooblastila
b) očitati komu omejenost in duhovno ozkost / omejenost takega ravnanja je očitna / duševna, nazorska omejenost / v svoji omejenosti ni na to nikoli pomislil
2. ekspr. kar je omejeno, neumno: zapisal je nekaj omejenosti
Samostojni izpis sestavka
Slovar slovenskega knjižnega jezika²