otŕpel -pla -o [otərpəu̯] prid. (ŕ)
negiben, tog, manj občutljiv: od mraza ima otrpel obraz; otrpli prsti / ekspr. vsa otrpla je čakala do jutra / te živali otrple počakajo pomladi / otrplo stanje; pren., knjiž. otrpla tišina, žalost
♦ med. težje in počasneje gibljiv; manj občutljiv; prim. otrpniti