1. ki spoštljivo in rad sodeluje pri verskih obredih, molitvah: pobožen človek, menih; zelo pobožna ženska
// ki izraža, kaže vdanost bogu: pobožno življenje / pobožne misli
2. star. verski, nabožen: pobožne knjige, pesmi / pobožne ustanove
3. vznes. zelo spoštljiv: pobožen spomin na očeta; dotakniti se česa s pobožnim strahom
● ekspr. to so le pobožne želje neizpolnljive, neuresničljive
- pobóžno prisl.:
pobožno moliti
♦ glasb. pobožno označba za izraz izvajanja religioso; sam.: prepevati pobožne
Dostopnost